Danes obeležujemo 1 leto, odkar so hude poplave močno prizadele vaše podjetje, sodelavce, ter širšo lokalno skupnost.
Kakšni so občutki na ta dan?
Prvi občutki ob takšni situaciji so človeško običajni, pomisliš na vse mogoče.
Občutek groze, kaj se je zgodilo, pomisliš najprej ali so vsi preživeli, kaj bomo sedaj, kaj bo z nami in našimi zaposlenimi, kako se bodo na to odzvali partnerji, kupci, nam bodo sploh še zaupali, kakšna je sploh škoda, vprašanje zakaj se je moralo to zgoditi ravno nam itd.
Pri opazovanju razdejanja pa seveda pomisliš tudi na moč narave, njeno opozarjanje na vse napake človeštva, ki smo jih skozi razvoj povzročili naravi in sebi.
Kako ste vi in vaša ekipa doživeli lanskoletne poplave?
Stresno, malce presenečeno, ker je kar na enkrat postalo vse zelo drugačno od običajnega načina delovanja in tega ljudje v današnjem redu sploh nismo navajeni. Vsi običajni plani, načrti in opravila so postali v trenutku nepomembni, bolje rečeno nedosegljivi in zato nesmiselni. Tok delovanja podjetja je dobil povsem drugo smer in prioritete, ki so se osredotočale na tisti trenutek in reševanje trenutne situacije, ki pa je seveda iz vidika običajnega delovanja zelo drugačna, lahko rečemo kaotična.
Kakšni so bili prvi koraki, ki ste jih sprejeli po poplavah, da bi zaščitili podjetje in sodelavce?
Krizni sestanek najožjih sodelavcev v kupu blata, ogled situacije in prvi začetki ugotavljanja nalog in aktivnosti, ki se bodo morale odvijati skozi čas, da bo sanacija sploh lahko stekla in da bo poplavljeno podjetje nekoč spet začelo delovati.
Seveda v tistih prvih trenutkih in dnevih človek sploh zares ne razume kje si, kaj se je zgodilo in kaj te čaka.
Prihodnost se nam je zdela zelo nepredvidljiva in odmaknjena, prav za prav se v samem začetku s tem sploh nismo ukvarjali, ker smo preprosto želeli čim prej priti v neko boljše in bolj predvidljivo stanje od začetnega.
Kako ste pristopili k obnovi po poplavah? Kakšni so bili glavni izzivi in težave? Kako ste se soočili z logističnimi izzivi pri obnovi infrastrukture in proizvodnih zmogljivosti?
Kako delovati, da bi delovali čim bolj učinkovito in organizirano v povsem novem in nepredvidljivem okolju, kjer nihče ni imel nobenih podobnih izkušenj in ničesar več ni potekalo tako, kot prej. Ljudje danes ne znamo več funkcionirati v sozvočju z naravnimi in nepredvidljivimi pojavi, zato v takšnih situacijah delujemo zmedeno in potrto, ker imamo v glavah razvite povsem drugačne in bistveno bolj urejene vzorce delovanja. Skozi zgodovino našega delovanja smo postavili sisteme vodenja in delovanja, ki so temelječi na predvidljivih predpostavkah, kar pa v primeru takšne katastrofe ne deluje več. V takšnih situacijah pridejo na površje povsem drugačni vzorci vodenja, takšni, ki terjajo hitro, prilagodljivo, iznajdljivo in zelo operativno, na trenutke celo kaotično odločanje.
Na začetku smo postavili neko mrežno horizontalno vodstveno strukturo, kjer je vsak po svojih najboljših močeh deloval na svojem področju. Medsebojne koordinacije so bile hipne in usklajene z danimi možnostmi tistega trenutka. Ko ničesar ne deluje, potem ničesar ne poteka tako, kot je do takrat in je potrebno povsem prilagoditi delovanje dani situaciji. Postopoma smo z odpravljanjem škode in napredovanjem sanacije na vseh področjih iz dneva v dan, tedna v teden, meseca v mesec spreminjali tudi naše delovanje. Iz začetnega, več kot 150% vloženega običajnega delovnega časa v sanacijo, smo postopoma prehajali v normalne delavnike. Po dveh mesecih aktivne sanacije smo postopoma začenjali tudi s proizvodnjo in tako iz dneva v dan stvari postavljali na svoja mesta.
Prizadetih je bilo kar nekaj vaših sodelavcev in njihovih družin. Kako ste jih podprli?
Kljub popolni poplavljenosti našega podjetja, smo po najboljših močeh pomagali tudi našim sodelavcem, tako z raznimi dobavami materiala, orodji, fizično pomočjo, odsotnostjo iz dela in nenazadnje tudi s svetovanjem, kaj in kako zadevo rešiti v dani situaciji. Žal je eden naš sodelavec ostal brez svojega doma, ker ga mu je zasul plaz. Smo proizvajalci montažnih hiš, zato bi mu že zdavnaj postavili nov dom, če država in vlada na tem področju reševanja prizadetih ne bi bila tako neučinkovita in počasna.
Ali ste sodelovali z lokalnimi skupnostmi in organizacijami pri obnovi in pomoči prizadetim? Katere pobude ste izvedli za krepitev njene odpornosti?
Naše podjetje je lokalno zelo vpeto v številne dejavnosti, zato smo tudi v tej situaciji veliko sodelovali. Mislim, da smo kot lokalna skupnost v dani situaciji delovali zelo dobro, pomagali smo si po najboljših močeh na vseh področjih, ki so bila takrat pomembna, zato trdim, da smo sodelovali vzorno. Drug drugemu smo pomagali v najboljši možni meri, zato bi se rad vsem, ki so sodelovali z nami in nam pomagali še enkrat prav lepo zahvalil.
Pobud je veliko, mogoče celo preveč, zato je moj pogled na vse skupaj precej drugačen. Vsi se vse povsod ukvarjajo s pobudami in predlogi vrženimi v eter, ki naj bi rešili vse probleme in naj bi jih nekje nekdo obravnaval. Zato so resnični problemi čisto drugje, se pravi točno tu, ko naj bi jih nekje nekdo zares moral reševati. Zato je moj edini predlog ali pa pobuda, da se najprej vlada, ki je začetek vseh začetkov nauči voditeljstva, vodenja in delovanja, da bi tako razumela “Kako delovati da bi delovalo”. Če in ko bo to razumela bo znala postaviti pravilne procese v javni upravi, ki bodo lahko zelo hitro in kvalitetno obravnavali vse predloge – slabe izločili, dobre pa takoj uporabili. To je moj predlog sicer izven konteksta vprašanja, a še kako relevanten v temi poplav, ker vemo da nekatere stvari v teh poplavah sploh ali pa skoraj ne delujejo.
Kako ste pristopili do vaših strank, ki so bile poplavljene?
Že v parih dneh po poplavah, ko so stekle običajne komunikacijske poti smo obvestili vse potencialno poplavljene stranke, da naj nam sporočijo v kakšni situaciji so se znašle. Naše strokovne službe so takoj staknile glave in nastal je precej natančen vodnik, navodilo za sanacijo poplavljene montažne hiše, ki je bil mislim, da takrat edini in prvi resni tovrstni dokument v Sloveniji. Vse stranke, ki so se nam javile smo osebno poklicali, se z njimi pogovorili, jim ponudili tudi dodatno pomoč in jim poslali navodila za sanacijo.
Kakšen je bil vpliv poplav na vaše poslovanje in kako ste prilagodili svoje strategije za prihodnost? Ste sami izvedli kakšne ukrepe, s katerimi želite preprečiti oz. zmanjšati škodo ob morebitnih prihodnjih naravnih nesrečah? Kaj pa ukrepi države in pristojnih?
Kot že omenjeno, je bil izpad proizvodnje dva meseca, potem pa smo postopoma zaganjali posamezne dele proizvodnje in praktično vse do danes delali z določenimi motnjami in prilagajanjem procesov. Vse to je seveda vplivalo tudi na rezultat poslovanja, ki je bil zato slabši od predlanskega in seveda slabši od planiranega, kjer smo predvidevali tako rast poslovanja, kot povečanje dodane vrednosti in dobička. Kar se tiče servisiranja naših strank, smo se izredno potrudili in večino tudi ob njihovem razumevanju izpeljali skladno z našimi normativi in pričakovanji strank.
Pri sami sanaciji pa smo upoštevali določene tehnološke izboljšave in poskušali vitalne dele strojev, orodij, naprav in instalacij kolikor je seveda mogoče pozicionirati na višja mesta. Interno smo fizično zavarovali opremo na način, da smo stvari in opremo, ki se lahko vertikalno premakne prestavili na višje nivoje. Predvsem imam tukaj v mislih elektroinštalacije, ki smo jih kompletno obnovili, elektro omarice pa smo dvignili na višji nivo.
Kar se pa tiče državnih ukrepov in aktivnosti, je bila v območju industrijske cone dobro očiščena, poglobljena in razširjena struga reke Savinje. Ne izveden pa je ostal prekop preko katerega bi lahko odtekala morebitna zaledna voda, katero bo zadrževal novo zgrajeni nasip. To bi država morala obvezno izvesti, če želi pred poplavami zaščititi našo industrijsko cono na Ljubnem.
Ali so se po poplavah spremenile potrebe in zahteve vaših strank?
Tehnološko gledano so vsi naši sistemi in celotna gradnja izvedena skladno z vsemi normativi in certifikati tako, da tukaj ni kaj dodati.
Vsekakor pa je izreden poudarek pri projektiranju oziroma umeščanju objektov v prostor na ne poplavna območja in dvigovanje objektov na maksimalno dovoljeno koto. To je tudi za to vrstne probleme prav za prav edini smiselni ukrep. Dražiti gradnjo po principu 100% vodotesnosti za morebitne bodoče poplave nima smisla, ker ima vsak objekt v okolici še ostale objekte in predmete, ki niso poplavno odporni, zato je gradnja v poplavnem področju nesmiselna.
Kako ste obvladovali finančne izzive, povezane s sanacijo škode? Ste prejeli pomoč od zavarovalnic in države?
Ja vsekakor je takšna katastrofa tudi izjemen finančni zalogaj za vsako podjetje. V našem podjetju kljub velikim stroškom zavarovanja stavimo prav na zavarovanje. Imeli smo zavarovane vse objekte in opremo proti poplavi. Moramo pohvaliti zavarovalnico, da se je v našem primeru dobro izkazala in je bil to naš prvi denar za poplave, ki smo ga prejeli od institucij. Prav tako moram za naš primer zelo pohvaliti tudi delovanje državne pomoči, ki je tekla gladko, skladno s predpisi, zahtevami in postopki, ki smo jih v celoti spoštovali.
Kako se izobražujete in usposabljate svoje zaposlene za ukrepanje v kriznih razmerah?
Marsikaj smo se iz tega naučili, dobili nove izkušnje. A ker smo ljudje hvala bogu tudi pozabljiva bitja, se po določenem času ne obremenjujemo več s preteklimi problemi. Je pa dobro in nujno, da takšni dogodki dobijo svoje mesto, svoje sistemske rešitve tako za preprečevanje dogodkov, kot delovanje ljudi in skupnosti kadar pa se ti zgodijo. Določene postopke smo v podjejo že speljali, še pa nas čaka bolj temeljita analiza delovanja, da bi tako lažje in bolje delovali, če se ponovno zgodijo.
Kako je ta izkušnja vplivala na vas osebno kot direktorja podjetja? Kaj ste se naučili iz te izkušnje in kakšni so vaši načrti za prihodnost podjetja?
Vsekakor nova velika izkušnja v vodenju in delovanju, uvid v dogodek, ki ga težko razumeš če ga ne doživiš. Ugotovitev, da se lahko zgodijo tudi skoraj nepredvidljive stvari in da bi morali biti tako podjetja kot širša družba bolje pripravljeni na tveganja.
Sem človek, ki o vsaki stvari veliko razmišlja in išče, vzroke, razloge, da bi tako bolje razumel in zato lažje iskal dobre rešitve. Preprosto po takšnem dogodku razmišljaš drugače in veš nekoliko več. Sigurno bomo naredili še nekatere domače naloge, ki jih mogoče brez takšne izkušnje nebi.
Naučil sem se, da moramo biti bolje pripravljeni na nepredvidljive stvari – na nekaj, kar se lahko zgodi pa če tudi ne vemo točno kaj to bo. Seveda najprej pomisliš kako bi se lahko pripravil na nekaj kar ne veš kako bo, ampak z leti in podobnimi izkušnjami kot je bila naša ugotoviš, da so zakonitosti vodenja in delovanja na različne situacije tako zelo univerzalne, da jih lahko uporabiš povsod, če jih le dovolj razumeš in če si pripravljen nanje.
Je pa v vsaki težki izkušnji vedno tudi nekaj pozitivnega. S sodelavci, poslovnimi partnerji ter pripadniki lokalne skupnosti smo skupaj preživeli ogromno časa, zato smo se tekom sanacije res zbližali ter utrdili in stkali nove vezi, ki sploh v takšni situaciji dobijo povsem drugačen pomen. Še zdaj se veliko pogovarjamo in obujamo spomine, tako tiste slabe, kot tudi lepše spomine, ki so kljub temu nastali. Ravno tisti malo lepši trenutki so nam dajali vsakodneven zagon in motivacijo za naprej.
Ali imate kakšno sporočilo za vaše sodelavce, stranke in lokalno skupnost ob tej obletnici?
Kar se tiče internih sporočil smo se med sodelavci veliko pogovarjali in tudi marsikaj dogovorili, ker smo vsi skupaj tako podjetje kot posamezniki bili v tej katastrofi hudo prizadeti.
Za urbanistično in gradbeno stroko seveda to, da smo po takem dogodku vsaj tisti, ki se ukvarjamo z gradnjo in umeščanjem objektov v prostor razumeli sporočilo narave. Verjetno smo vsi spoznali kaj in kako moramo delovati, da bo ob takšnih katastrofah, ki se bodo sigurno še pojavile škoda čim manjša.
Za vlado in državo pa sem že omenil, da morajo razumeti, kako delovati da bi delovalo. Na vladi so zgolj in samo zaradi državljanov, zato je potrebno vladati preudarno z modrostjo in na način, da lahko širša skupnost z neprecenljivim znanjem ki ga premore, sooblikuje skupnost, temelječo na spoštovanju, vrednotah in predvsem ma obveznostih posameznika in ne samo na njegovih pravicah kot je to v zadnjem času popularno.
