Ogrevanje v pasivni hiši

Ogrevanje/hlajenje ali z drugo zelo popularno besedo »ugodno bivanje« je glavni vzrok zaradi katerega porabljamo energijo v stavbah. Energija se porablja za vzpostavljanje prijetne klime v bivalnem prostoru, kateri meji na okolico z manj prijetno klimo. Hiša ni adiabatni sitem v katerem bi lahko enkrat za vselej vzpostavili željeno temperaturo in bi taka za vedno ostala. Poleg izgub na zunanjem ovoju se izgube pojavljajo tudi s prezračevanjem in prav tako zaradi ostalih aktivnosti človeka. Iz vsega naštetega so se v zadnjih letih razvili sistemi gradnje, pasivne hiše (PH) z najboljšim približkom med minimalno vloženo energijo in ugodjem bivanja.  

Ogrevanje pasivne hiše (PH) je večna dilema graditeljev pasivnih hiš. Pasivna gradnja ogrevanja (skoraj) ne potrebuje, ker se večina potrebne toplote pridobi na posreden (pasiven) način. Torej po definiciji (PH) ne potrebuje aktivnih virov toplote. To seveda v praksi ni vedno lahko izpeljati. Zato se graditelji in investitorji zaradi »varnosti« in veliko krat tudi premalo znanja odločajo za napačne ali pa celo več napačnih in med sabo neusklajenih virov toplote. 

Kot že rečeno moramo pri izbiri ogrevalnih virov in sistemov ogrevanja zelo paziti, da si brez potrebe ne povečujemo stroškov gradnje. Določene omejitve glede ogrevalnih virom nam predpisuje tudi zakonodaja. Pasivna hiša se od nizkoenergijske hiše razlikuje po tem, da za svoje ogrevanje porabi bistveno manj energije kot nizkoenergijska hiša. Ravno zato ne rabi dragih virov in sistemov za ogrevanje (toplotne črpalke, talno gretje, itd.). Osnovni princip funkcioniranja (PH) je pravilno osončenje hiše in pravilen toplotni ovoj. Torej, če imamo sonce in če ga lahko upoštevamo v PHPP izračunu, kateri določa ali je hiša pasivna ali ne, potem lahko vir sonca uporabimo tudi za pridobitev solarne energije. Sodobni solarni sistemi ob pravilnem dimenzioniranju pokrijejo preko 80% letno porabljene energije za pripravo sanitarne vode. Iz sonca pridobljena energija lahko delno služili tudi kot podpora ogrevanju preko toplotnega izmenjevalca v prezračevalnem sistemu. Zelo majhen preostanek še potrebne toplotne energije za ogrevanje hiše in sanitarne vode pa je ekonomsko daleč najbolj upravičen in učinkovit s pomočjo električnih grelcev ali radiatorjev. Ti so resnično zanemarljiv strošek, ki znaša do 300 EUR za celotno hišo. Res pa je tudi, da pri svojem delovanju porabijo nekoliko več električne energije, kot na primer toplotne črpalke. V vsakem primeru je strošek te energije bistveno manjši, kot pa strošek kompleksnega sistema toplotne črpalke s talnim gretjem, ki stane tudi do 50 krat več. Če smo samo malenkost skromnejši pri udobju bivanja, ki ga zagotavlja talno gretje, se sistem talnega gretja s toplotno črpalko finančno in tudi ekološko nikoli ne izplača.

Sistemi talnega gretja zardi počasne odzivnosti (2 do 4 ure odvisno od vrste sistema in estriha) tudi niso najbolj primerni za ogrevanje montažnih (PH). Bolj primerno je toplozračno ogrevanje. V ta sistemom ogrevanja lažje vključimo tudi dinamične, impulzivne vire ogrevanja, kot je sevalna energija sonca, notranji viri (ljudje, naprave, itd.). Ti viri zelo hitro toplotno reagirajo ali pa se v sistemu nenadoma pojavijo. Sploh niso zanemarljivi in če jih ne moremo koristno porabiti za ogrevanje, pomenijo čisto izgubo energije. Iz navedenih razlogov prav (PH) rabi hitre odzivne sisteme za ogrevanje (električni grelniki), ki se morajo odzvati v nekaj minutah in se tako med sabo toplotno uravnovesiti. V primeru, da to ni mogoče, toplotni izračuni po PHPP ne držijo več, hiša bo porabila več energije in ne bo več pasivna.

(PH) je kompleksen in unikaten sistem, zato je k načrtovanju in gradnji potrebno individualno pristopiti. Upoštevati je potrebno prav vse vidike in lastnosti lokacije, predvsem pa želje, pričakovanja in način bivanja bodočih stanovalcev v njej. (PH) prav gotovo ni primerna za vsakega uporabnika. Prav zato se v podjetju Rihter d.o.o. projektov (PH) lotevamo zelo načrtovano in preudarno.

Rihter d.o.o.