Obiščite


Kontakt

RIHTER d.o.o.
Loke 40,
SI-3333 Ljubno ob Savinji
T:+386 3 839 04 30
F:+386 3 839 04 31
E:info@rihter.si
E:prodaja@rihter.si
I:www.rihter.si


Katalog



Želite, da vam katalog pošljemo na dom? Pošljite povpraševanje
[9.12.2011]

Pasivna hiša Da ali NE (članek v reviji Energetik št. 90)

Pasivno hišo se splača graditi!

 

Graditi pasivno hišo ali ne,  je za bodoče investitorje še vedno težko vprašanje. Poplava navzkrižnih in velikokrat nestrokovnih informacij o tej gradnji razdvaja mnenje investitorjev in žal tudi stroko. Ta se zaradi pomanjkanja znanja, kratkovidnosti ali pa drugih ekonomskih interesov ne zna ali noče pozitivno opredeliti do tovrstne gradnje. Dokler na strokovnem in zakonodajnem področju ne bo logičnih in enotnih mnenj, bodo seveda dileme tudi na strani bodočih investitorjev. V članku bomo poskušali odgovoriti na nekatera vprašanja, ki bodoče investitorje odvračajo od pasivne gradnje in nakazati nove smeri za pocenitev gradnje pasivnih hiš. 

 

Pasivna hiša bo vedno rabila nekaj malega energije in tudi okna niso »zaklenjena«, zato jih lahko vedno odpiramo, če to želimo!

Preden nadaljujemo temo pasivne gradnje moramo pojasniti ali bolje rečeno razčistiti še nekaj osnovnih dilem okrog same gradbene fizike in pojavov ki obstajajo v naravi. Vedno slišimo, da pasivna hiša ne potrebuje aktivnih sistemov ogrevanja, saj potrebno bivalno temperaturo zagotavljajo notranji viri in sončna energija. To enostavno ni mogoče, ker stanovalci klub spremenljivi zunanji temperaturi zahtevajo konstantno temperaturo med 22°C in26°C. Hiša ni perpetum mobile in ni adiabatni sitem, ki teoretično v fiziki obstaja. Adiabatni sistem pomeni fizično ločen prostor z različnimi temperaturami, katerega ločuje idealno izolirana stena, ki ne dopušča prehoda toplote. Vemo, da tak sitem hiša ni in ne morebiti, ker je arhitekturni pojem in funkcionalni objekt namenjen bivanju. Bivanje in uživanje v lastni hiši pomeni tudi pogled v naravo skozi odprto okno. Zato so okna in vrata vedno bila in vedno bodo namenjena odpiranju (lahko imamo tudi fiksna ker so malo cenejša), kar je stalen tabu pasivnih hiš. Ja, okna in vrata lahko odpiramo kadar koli in kolikor časa to želimo. Nobenih naprav s tem ne bomo pokvarili in vsi sistemi prezračevanja in ogrevanja bodo delovali naprej po predhodnih nastavitvah. Slabost odpiranja oken je, da s tem zavržemo energijo, vendar šele takrat, ko je razlika med zunanjo in notranjo temperaturo vsaj nekaj stopinj. Zelo zaželeno pa je nočno odpiranje oken v vročem poletnem času. S tem hišo ohladimo na naraven način brez porabe energije za hlajenje.

 

Prezračevalni sistem z vračanjem toplote je nepogrešljiva naprava vsake novo grajene hiše!

Prezračevanje sodobno grajenih hiš, tudi če te niso pasivne je nujno. Zrakotesnost tudi slabše grajenih objektov je danes tako velika, da ob nepravilnem zračenju povzroča veliko težav.  S prvo težavo, ki se bodoči stanovalci srečajo je kondenzacija oziroma rosenje steklenih površin. Brez rednega prezračevanja povečana vlaga na predelih toplotnih mostov (predvsem v klasični gradnji, manj pa v montažni) povzroča rosenje, ki na daljši rok vpliva  na nastanek plesni. Druga »slabost« tesnjenih stavb je še bolj pomembna in vpliva na kvaliteto zraka, ki ga v teh prostorih dihamo. Z bivanjem in dihanjem ne izločamo samo vlage, ampak neprestano onesnažujemo zrak s plinom CO2 in hkrati porabljamo kisik. Danes se ne moremo zanašati na skrb stanovalcev, da bodo odpirali okna, ampak bi bilo potrebno prezračevalne naprave uvesti kot pogoj za pridobitev uporabnega dovoljenja. S tem bi se izognili preštevilnim problemom, ki jih povzroča zrakotesna gradnja, a je logična, če želimo graditi energijsko varčne objekte.  Za namene prezračevanja imamo danes razvite številne prezračevalne naprave od katerih pričakujemo maksimalne izkoristke vračanja toplote. To lahko dosegamo le s sodobnimi kompaktnimi napravi, ki so kot kotlovnice v malem in v sebi združujejo naprave za prezračevanje, ogrevanje in pripravo sanitarne vode.

 

Potrebno je prilagoditi gradbene predpise za ogrevalne sisteme pasivnih hiš!

Za pospešitev gradnje enodružinskih pasivnih hiš bi bilo potrebno prilagoditi gradbene predpise, ki bi dovoljevali ogrevanje s pomočjo električnih uporovnih in sevalnih grelnikov. Ti grelniki so velik problem pri slabo izoliranih hišah z ogromnimi izgubami. Pasivna hiša takšnih izgub nima, zato bi morali dopustiti vgradnjo takšnih grelnikov tudi, kot »glavnih«, dopolnilnih virov ogrevanja. Vključevali se bodo le nekajkrat letno, ko bodo ekstremno nizke zunanje temperature. Potrebna moč grelnikov z upoštevano rezervo je za eno družinsko pasivno hišo do 3kW. Zaradi tega je poraba električne energije na letnem nivoju kljub slabšim izkoristkom teh ogreval majhna. Žal je poudarek vedno samo na bodoči porabi energije hiše, ne upošteva pa se celostno gledanje porabljene energija, ki je bila vložena, da so dragi sistemi ogrevanja nastali-bili proizvedeni (LCA in LCC metode). Iz ekonomskega vidika pa je vgradnja električnih grelnikov absolutno opravičljiva, saj bi s tem pocenili gradnjo pasivne hiše za približno 10.000,00 EUR. Pasivna eno družinska hiša ne potrebuje nobenih dragih virov za ogrevanje in ne potrebuje talnega gretja, ker ta ni praktičen iz več vidikov. Pasivna hiša je zelo dobro izolirana in bi se pri višji (prijetni) temperaturi tal pregrela, zato mora talno gretje delovati na zelo nizkem temperaturnem režimu. Občutka tople talne površine ni. Odzivnost talnega gretja je več ur. Zaradi tega je bolje vgraditi hitro odzivne sisteme, ki dajejo prednost notranjim virom in se vključujejo le po potrebi. V nasprotnem primeru so notranji viri izgubljeni, ker se pojavijo v obliki višje temperature, ki jo moramo odvesti iz hiše. S hitro odzivnimi sistemi lahko v posameznih prostorih takoj dosežemo višjo temperaturo, temperatura ostalih prostorov pa ostane nespremenjena. Iz vsega naštetega bi bilo zelo smiselno in ekonomično v pasivne hiše vgrajevati električne uporovne grelnike, ki so cenovno zelo ugodni.

 

Za zaključek lahko strnemo nekaj smernic bodočim graditeljem in jih s tem spodbudimo h gradnji pasivnih hiš. Upamo, da se bo našlo razumevanje tudi v stroki in na strani piscev pravilnikov, saj lahko s pocenitvijo ogrevalnih sistemov pocenimo gradnjo pasivnih hiš. To lahko preprosto dosežemo na način, da v tovrstne hiše vgrajujemo kompaktne naprave, ki omogočajo prezračevanje s toplim ali pohlajenim zrakom in pri tem iz odpadnega zraka pridobijo še toploto za pripravo sanitarne vode. Manko toplote, ki se pojavi v ekstremni zimi pa pridobimo s  pomočjo navadnih električnih grelnikov, ki so tako poceni, da v pasivni hiši ne morejo nikoli porabiti elektrike za polovico vrednosti investicije dragih ogrevalnih sistemov. S pravilno zasnovo pasivne hiše lahko začetno investicijo približamo energijsko manj varčni gradnji, ki potrebuje dražje sisteme ogrevanja.     

 

Rihter d.o.o.

 
ODDAJ V:
 
RIHTER d.o.o.
Loke 40
SI-3333 Ljubno ob Savinji
T: +386 3 839 04 30
F: +386 3 839 04 31
E: info@rihter.si
E: prodaja@rihter.si